Tajska prodaja svoje naravne vire? MOU z ZDA povzroča navdušenje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Tajska je z ZDA podpisala memorandum o soglasju glede redkih zemelj. Kritiki se sprašujejo o okoljski pravičnosti in človekovih pravicah.

Thailand unterzeichnet ein MOU mit den USA über seltene Erden. Kritiker fragen nach Umweltgerechtigkeit und Menschenrechten.
Tajska je z ZDA podpisala memorandum o soglasju glede redkih zemelj. Kritiki se sprašujejo o okoljski pravičnosti in človekovih pravicah.

Tajska prodaja svoje naravne vire? MOU z ZDA povzroča navdušenje!

25. oktobra 2025 je prišlo do velikega koraka v sodelovanju med Tajsko in ZDA: podpisan je bil Memorandum o soglasju (MOU) o sodelovanju na področju redkih zemelj. Na kraju je bil tajski premier Anutin Charnvirakul, medtem ko je ameriško stran zastopal predsednik Donald Trump. Ta memorandum o soglasju velja za pomemben korak v razvoju čistih tehnologij, vendar s seboj prinaša tudi nekatere kritične vidike.

Zagovorniki sporazuma vidijo v tem priložnost za obetaven projekt, medtem ko se kritiki bojijo, da Tajska prodaja svoje naravne vire in s tem del svoje suverenosti. Kot poroča Prachatai, obstajajo veliki pomisleki glede človekovih pravic in okolja. Pogodbeni pogoji ne vsebujejo nobenih jamstev za posvetovanje s prizadetimi skupnostmi ali za oceno okoljskih vidikov in vidikov človekovih pravic.

Osredotočite se na okolje in človekove pravice

Memorandum o soglasju bi lahko dejansko potisnil Tajsko v vlogo dobavitelja surovin za Zahod, zaradi česar bi imela država le malo vpliva na določanje cen in usmeritve. Druga ključna točka je pomanjkanje okoljske pravičnosti sporazuma. Kritiki pravijo, da lahko pridobivanje redkih zemelj vodi do škodljivih kemičnih procesov, ki ne škodujejo le okolju, temveč tudi lokalnim ljudem. Poudarja, da se je treba izogibati pritisku na ranljive skupine, ki morajo pogosto nositi največje breme takih projektov.

Za izboljšanje stanja se razpravlja o predlogih, kot sta ustanovitev Centra za okoljsko diplomacijo in revizija Zakona o varstvu okolja iz leta 1992. Cilj je dati večjo težo glasovom lokalnih skupnosti in jasneje opredeliti njihove pravice. Glede na sedanje razprave bi se lahko izkazalo, da bi bilo nujno vzpostaviti transparentne postopke za ustrezno informiranje prebivalstva.

Mednarodna odgovornost in standardi

Problem neustreznih človekovih pravic in okoljskih standardov ostaja problem ne le na Tajskem. Pobude, kot je [Kruh za svet](https://www.bund.net/service/presse/pressemitigungen/detail/news/menschenrechte-arbeitsschutz-und-umweltjustigkeit-weltweit-durch set/?amp%3BcHash=bd3f74238afde1fc43dd8915230913a2&tx_bundpoolnews_display%5Bfilter%5D%5Btopic%5D=1&cHash=1a5b61104e97c00b44a65d0e63a7a164) poziva k močnejšim političnim prizadevanjem globalno. Skupna izjava poudarja pomen zakonsko zasidranih obveznosti skrbnega pregleda podjetij za preprečevanje kršitev človekovih pravic in uničevanja okolja.

Nedavni primer zadeva osnutek zakona EU o dobavni verigi, ki ga je treba izboljšati. Tu je poudarjena tudi odgovornost delodajalcev za spoštovanje standardov človekovih in delavskih pravic. Glasovi iniciativ so glasni in zahtevajo, da se zvezna vlada zavzema za boljše mednarodne standarde pri pridobivanju surovin.

V tem kontekstu je jasno, da je treba memorandumu o soglasju med Tajsko in ZDA posvetiti več pozornosti. Poleg gospodarskih koristi ekoloških in socialnih posledic ne smemo potisniti v ozadje. Razprava je odprta; zdaj je čas, da si tajska vlada in mednarodni akterji prizadevajo za trajnostno in pravično prihodnost.