Tajski boj proti plastičnim odpadkom: ogroženo krožno gospodarstvo!

Tajski boj proti plastičnim odpadkom: ogroženo krožno gospodarstvo!

Tajska ima potencial za celovit sistem krožnega gospodarstva, zlasti na področju plastike. Toda prehod na bolj trajnostno gospodarstvo resno zavlačujejo številni izzivi. Glasno today.line.me Navedeni cilji za leto 2030 še vedno zaostajajo 2-4 leta. Manjkajo jasni ekonomski podatki in ustrezna infrastruktura, potrebna za spremembe.

Velik problem je nerazumevanje ravnanja z odpadki in recikliranja. Krožno gospodarstvo je pogosto reducirano le na recikliranje, kar spodbuja strukturne težave. Za dosego ciljev do leta 2030 so nujno potrebni ukrepi za zmanjšanje plastike za enkratno uporabo in 50- do 70-odstotna stopnja recikliranja.

Vloga razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR)

Razširjena odgovornost proizvajalca (EPR) je poudarjena kot ključni mehanizem za zagotavljanje spodbud in uveljavljanje v procesu recikliranja. rkcmpd-eria.org poudarja pomen sodelovanja vseh deležnikov – proizvajalcev, potrošnikov, vlade in civilne družbe – za podporo prehodu v krožno gospodarstvo.

Tajsko ravnanje z odpadki temelji na Zakonu o izboljšanju in ohranjanju nacionalne kakovosti okolja iz leta 1992, ki vsebuje različne zakone, ki urejajo posebne vrste odpadkov. Ti vključujejo Zakon o javnem zdravju, ki odgovornost za komunalne odpadke nalaga lokalnim oblastem, in Zakon o tovarnah, ki ureja ravnanje z industrijskimi odpadki.

Strateški načrti in akcijski načrti za plastične odpadke

Pomemben dokument, ki določa smer, je Načrt ravnanja s plastičnimi odpadki 2018–2030. Ta dokument je razdeljen na tri faze in je namenjen doseganju 100-odstotne stopnje recikliranja. Poleg tega ima Akcijski načrt biokrožnega zelenega gospodarstva za obdobje 2021–2027 tudi osrednjo vlogo za plastiko kot podlago za prehod v krožno gospodarstvo.

Nedavne izvedbe, kot je model EPR, ki se trenutno preizkuša v Chonburiju, kažejo napredek k sistematični rešitvi za sledenje plastičnim izdelkom od proizvodnje do odlaganja. Kljub temu je izvajanje zakonov za zmanjšanje izdelkov, ki jih ni mogoče reciklirati, eden najbolj perečih izzivov.

Ozaveščenost in vedenje potrošnikov sta ključnega pomena za te spremembe. V Evropi so depozitni sistemi že pokazali, kako je mogoče ustvariti spodbude. Vendar pa na Tajskem še vedno obstaja potreba po informacijskih kampanjah za razjasnitev napačnih predstav in pozitiven vpliv na vedenje potrošnikov.

Izzivi, povezani s plastičnimi odpadki, zahtevajo aktiven in sodelovalen pristop. Le z medsebojnim delovanjem proizvodnje, potrošnje in učinkovitega upravljanja lahko ambiciozna vizija celovitega krožnega gospodarstva za plastiko na Tajskem postane resničnost.