Umik orožja na tajski meji: zgodovinski korak k deeskalaciji!

Umik orožja na tajski meji: zgodovinski korak k deeskalaciji!

Kaj se kuha na tajsko-kamboški meji? Po vročem obmejnem spopadu julija 2025, ki je povzročil na desetine smrti in razselitev okoli 300.000 ljudi, sta se Tajska in Kambodža zdaj odločili umakniti težko orožje. S 1. novembrom 2025 se bo začel umik večcevnih raketometov, ki mu bodo sledile nadaljnje faze umika. Pomemben korak k miru, ki je bil ne nazadnje začet na vrhu ASEAN v Kuala Lumpurju ob podpori ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta poročila Naevna.

Poleg tega je bil 26. oktobra podpisan izboljšan sporazum o prekinitvi ognja, ki temelji na predhodnem dogovoru iz julija. Trump, ki tudi sam deluje kot mirovnik, je pohvalil hiter dogovor in poudaril, da Združeni narodi niso vpleteni. Med državama že dolgo obstajajo napetosti zaradi nerešenih mejnih področij.

Načrt odbitkov in drugi ukrepi

Umik težkega orožja bo potekal v treh fazah:

• Phase 1: Abzug von Mehrfachraketenwerfern ab 1. November 2025.
• Phase 2: Abzug von 155 mm Haubitzen bis zum 22. November 2025.
• Phase 3: Rückzug von gepanzerten Fahrzeugen und Panzern bis zum 13. Dezember 2025.

Podpis skupnega protokola za uresničitev tega načrta bo 31. oktobra 2025 ob 14. uri na mejnem prehodu Chong Chom-Oraem. Da bi zagotovili skladnost s sporazumi, bo 15. novembra 2025 potekal pregled prve faze. Tiskovni predstavnik tajske vojske je poudaril skladnost z mednarodnimi standardi pri ravnanju z vojnimi ujetniki.

Kaj pa medsebojna podpora? Burkina Faso se je zavezala, da bo izpustila 18 kamboških vojnih ujetnikov v zameno za izvajanje ukrepov razdružitve. Obe državi sta se tudi dogovorili, da bosta sodelovali pri odpravi kopenskih min, kar je še en znak, da je mir glavna prednostna naloga.

Občutljiva pogajanja s političnega vidika

Tajski premier Anutin Charnvirakul je odgovorne pozval, naj prepoznajo občutljivost situacije, in poudaril, da so za iskanje dolgoročnih rešitev pomembna poštena pogajanja. Podobno je izrazil tudi kamboški premier Hun Manet, ki je pozval k mirni rešitvi obstoječih konfliktov, ne glede na to, kako zapleteni so.

Konflikt je pokazal, v kolikšni meri lahko takšne napetosti vplivajo na nacionalne in mednarodne odnose. Pogled nazaj na hude spopade med državama in odgovornost velikih sil, kot so ZDA, pri upravljanju mednarodnih konfliktov kaže, da je končna odločitev pogosto v rokah diplomatskih pogajanj.

Videli bomo, ali bodo prizadevanja sodelujočih partnerjev v prihodnje obrodila sadove in ali lahko regijo čakajo mirnejši dnevi.